Seznam stavb
Hiša, ki jezdi na savski ježi, s pogledom na kmetijske ravnice, s panoramo prestolnice v daljavi. Ni kaj, lokacija za »kapo dol«. Ker je dostop do objekta s severne strani, parkiramo v nadstropju, kjer so tudi spalni prostori in ločen del hiše, za preužitek. Do bivalnih prostorov se moramo potruditi po stopnicah – navzdol. To je cena, da lahko kavico po kosilu popijemo na zunanjem podaljšku jedilnice, ki ima stik z zunanjim vrtom.
bruto kvadratura: 314,9 m2
neto kvadratura: 223,9 m2
opis konstrukcije: ZIDANO PRITLIČJE in LESENA SKELETNA KONSTRUKCIJA
poraba energije za ogrevanje po PHPP: 9,9 kWh/(m2a)
HIŠNA TEHNIKA: toplotna črpalka (zrak-voda), prezračevanje z rekuperacijo, zbiranje deževnice, mala biološka čistilna naprava, centralni sesalni sistem.
Hiša v Vižmarjih je streho, tako kot gizdalini klobuk, pomaknila nekoliko nazaj na teme. Kot bi želela povedati, da si želi nekaj več sonca na svoj obraz, da ni povsem navadna primestna hiša, kot tiste okrog nje, da je nekoliko drugačna. Pa ne samo zaradi strehe in sonca, ki jo greje pozimi. Je zasnovana in zgrajena tako, da bodo njeni lastniki z njo zadovoljni celo leto.
bruto kvadratura: 191,25 m2
neto kvadratura: 141,20 m2
opis konstrukcije: ZIDANA
poraba energije za ogrevanje po PHPP: za osrednjo Slovenijo (Ljubljana) 10,0 kWh/(m2a)
HIŠNA TEHNIKA: toplotna črpalka (zrak-voda), prezračevanje z rekuperacijo, zbiranje deževnice, centralni sesalni sistem.
Včasih se zdi, da si je nekaj usojeno. Parcela na obrobju Ljubljane, z idealno lego, primerno velikostjo in obliko. V soseščini mlada družina, ki si želi svojo hišo. Kaj dodati: usoda, naključje, kaj tretjega. Zgodilo se je in zgradilo se je. Hiša z ravno prav zadržanosti, za miren, urejen, prijeten dom in s prepoznavnim in odločnim značajem, tako da sprehajalcev in sosedov še dolgo ne bo puščala ravnodušnih….
bruto kvadratura: 198,25 m2
neto kvadratura: 148,50 m2
opis konstrukcije: LESENA SKELETNA KONSTRUKCIJA
poraba energije za ogrevanje po PHPP: za osrednjo Slovenijo (Ljubljana) 15,0 kWh/(m2a)
HIŠNA TEHNIKA: toplotna črpalka (zrak-voda), prezračevanje z rekuperacijo, zbiranje deževnice.
Izmerjena zrakotesnost: 0,3 h-1.
Letna poraba električne energije:
- za ogrevanje (tla v kopalnicah, WC-jih in v savni se ogrevajo skoraj celo leto), hlajenje (vinska klet se hladi celo leto), priprava sanitarne tople vode: 4.400 kWh (540,00 EUR/leto). OPOMBA: vključena je poraba čisto vseh električnih porabnikov, ki so potrebni za ogrevanje, hlajenje in pripravo sanitarne tople vode: toplotna črpalka, obtočne črpalke, sanitarni zalogovnik, cirkulacija sanitarne tople vode, zalogovnik hladilne vode, vsi električni ventili, ventilatorski konvektor za hlajenje vinske kleti.
- letna poraba električne energije za ogrevanje: ocena, 70% celotne energije, ca. 3.000 kWh (370,00 EUR)
- letna poraba električne energije v hiši: ca. 16.000 kWh/leto (uporabljamo elektriko kot izključni vir energije, tudi za kuhanje, velik vir porabe je tudi električno ogrevanje žlebov - VM Zinc streha)
- v hiši je implementiran BMS (Echelon LON tehnologija).
Hišo so projektirali:
- IBE, d.d., svetovanje, projektiranje in inženiring: www.ibe.si
- SCAPELAB d.o.o.: /
Vila lesena - že samo ime pove, da ima v tej zgradbi les še poseben pomen. Več kot 90% zgradbe je narejeno iz lesa. Poleg tega, da gre za masivno leseno gradnjo, pa les predstavlja tudi primarni vir energije v hiši. Vila je primer dobre prakse, kako naj bi pravzaprav izgledala in funkcionirala družinska vila v 21. stoletju na obrobju prestolnice.
Gre za skrbno načrtovan projekt, ki vključuje tako sodoben dizajn, arhitekturo, estetiko, napredno tehnologijo, ekonomijo, ekologijo, trajnostno zasnovo ter pušča nizek ogljični odtis z nizkimi vplivi na okolje tako pri izboru gradbenih materialov, umestitve v prostor, kot tudi v nadalnjem življenjskem ciklusu.
Srce vile je SPTE naprava s Stirlingovim motorjem, z vhodnim energentom lesnim plinom, pridobljenim s pomočjo uplinjanja lesnih peletov. Naprava tako iz skoraj nič energijske hiše naredi t.i. energijsko plus hišo, kar pomeni, da se v okviru zgradbe proizvede več energije iz obnovljivih virov energije, kot se jo dovede iz drugih, zunanjih virov.
Glavne lastnosti hiše:
Pritljična hiša, bruto tlorisne površine 335 m2
Neto bivalna površina: 200 m2
Konstrukcija: masivni leseni profili, debelina zunanjih sten 40 cm
Izolacija plašča: leseni profili z "vjetim" zrakom med profili
Streha: hladna, zelena - ekstenzivna rast, z debelino substrata 12 cm
Izolacija strehe: celulozna
Izolacija temeljev in temeljne plošče: zunanji obod XPS plošče - hiša ima vertikalno in horizontalno izolacijo
Ogrevanje in priprva TSV: kotel in SPTE naprava na lesne pelete
Dodatno ogrevanje: lončena peč na drva
Arhitektura: Studio Kreitmayer, Mag. Barbara Kreitmayer udia
Večstanovanjska stavba s štirimi stanovanji na Vrhniki je bila zgrajena kot nadomestna stavba prej obstoječe stanovanjske hiše zgrajene v letu 1975, za katero se je energetska prenova in sanacija zaradi funkcionalnih in tehničnih omejitev izkazala za dolgoročno in ekonomsko manj upravičeno, kot nadomestna sodobna, trajnostna in energijsko varčna novogradnja.
Stavbni ovoj s fasado je v celoti zaključen, zunaj je potrebno dokončati zunanjo ureditev, znotraj se izvajajo zaključna dela. Na objektu so bile uspešno izvedene meritve zrakotesnosti stavbnega ovoja in termovizijski pregled.
Stavba in stanovanja v njej so bila načrtovana po najvišjih principih trajnostne gradnje s poudarkom na vrhunski energijski varčnosti, visoki kvaliteti bivanja in trajnosti vgrajenih materialov, ter izjemno nizkimi stroški obratovanja in vzdrževanja stavbe v njeni celotni predvideni življenjski in uporabni dobi.
Ko so se v podjetju LUMAR IG lotili gradnje hiše za vrhunskega slovenskega telovadca Mitjo Petkovška, je bila plus energijskih hiša še vizija, ki je danes zaradi svojega bivalnega ugodja in pozitivnih okoljskih ter ekonomskih učinkov realnost.
Mitja Petkovšek o bivanju v plus energijski hiši: »Sedaj, ko že nekaj časa bivam in uživam v moji pasivni hiši, vidim, da je bila odločitev o gradnji pasivne hiše vsekakor pravilna. Pred vselitvijo sva z Mojco slišala veliko napačnih predstav o bivanju v pasivni hiši, vendar je življenje popolnoma običajno, le udobnejše, prijetnejše in cenejše. Samodejno prezračevanje je čudovita stvar, sedaj nama ni potrebno razmišljati, kdaj bova odpirala okna, gostje so zmeraj navdušeni nad zrakom v hiši. Strošek energije za ogrevanje je zanemarljiv (50 do 60 EUR na leto), sončni in notranji dobitki so res neverjetni. Ko na leden zimski dan sije sonce, se potreba po ogrevanju drastično zmanjša in ko stojiš ob oknu nikakor ne moreš ugotoviti, da je zunaj ledeno hladno, saj je tudi ob oknu temperatura izredno visoka. Vesel sem, da sem vseskozi sodeloval z ljudmi, ki sem jim zaupal in so »obljubo« pasivne hiše tudi uresničili.«
Hiša je pasivna, kar pomeni, da za gretje porabi na leto manj kot 100 EUR. Za ogrevanje služi toplotna črpalka, ki je kompaktne izvedbe in vzame zelo malo prostora. Prezračevanje je urejeno s prezračevalno napravo z vračanjem toplote. Okna so vrhunska, in sicer gre za lesena okna z ALU oblogo. Stekla so specialna, saj so visoko izolativna in prepuščajo še več svetlobe. Na zunanji strani so okna pokrita z dodatno izolirano ALU oblogo, tako da ne bodo potrebovala vzdrževanja. Vgrajena so ALU vhodna vrata za pasivne hiše. Odpiranje na prstni odtis. Za vroče dni so skrita zunanja senčila z elektronskim krmiljenjem. To so posebne žaluzije z največjo mero zatemnitve in imajo že integrirane komarnike.
Pri izboru materialov je bilo osnovno vodilo proizvajalca, da se vgradijo izključno naravni, človeku in naravi prijazni materiali. Nosilna konstrukcija hiše je tako iz masivnih križno lepljenih lesenih plošč. Posebnost je izolacija zunanjih sten, ki je iz plute. Pluta je edina naravna izolacija, ki je odporna na vodo in vlago in iz tega vidika najprimernejša za leseno gradnjo. Izolacija v stropu je iz lesnih kosmičev. Leseno je tudi stavbno pohištvo. Posebnost te hiše so še glineni ometi. Kar pomeni, da je hiša v celoti narejena brez mavčnokartonskih plošč. Glina ima odlične karakteristike, hkrati pa tvori močno oblogo sten in stropov.
Nova poslovno-zdravstvena stavba je prva poslovna nizkoenergetska stavba v Brežicah, zgrajena na križišču 5 ulic in predstavlja vrtišče novega poslovnega dela mesta. Z različnimi etažnimi gabariti sledi prostoru in nakazuje deljen vsebinski ustroj.
Pritličje je namenjeno optiki, 1. nadstropje oftalmološkim ordinacijam, 2. nadstropje zobozdravstvenim ordinacijam, tretje pa poslovnemu prostoru z veliko strešno teraso.
Aktivna hiša Lumar predstavlja nadgradnjo energetsko učinkovite gradnje. Je vizija gradnje prihodnosti, ki nudi uporabniku zdravo in udobno bivanje brez negativnega vpliva na okolje. Z obvladovanjem tehnologije pasivnih hiš je podjetje Lumar IG že pred nekaj leti naredilo korak v pravo smer. Aktivna hiša predstavlja naslednji korak v razvoju energetsko učinkovite gradnje.
Koncept aktivne hiše celostno obravnava vse tri ključne vidike:
1. ENERGIJA:
- Energijsko učinkovita zasnova stavbe.
- Premišljena izbira tehničnih komponent integriranih v sam dizajn in nizka potreba po energiji.
- Majhna poraba primarne energije.
2. BIVALNO UGODJE:
- Bivalna klima, ki promovira zdravje, udobje in dobro počutje človeka.
- Zagotavljanje kakovostnega vizualnega in akustičnega ugodja, kvalitete zraka in toplotnega ugodja.
- Izbira naravnih in uporabniku prijaznih gradbenih materialov.
- Inteligenten in za uporabnika enostaven sistem upravljanja bivalne klime.
3. VPLIV NA OKOLJE:
- Izkoriščanje obnovljivih virov energije.
- Uporaba okolju prijaznih materialov z nizkim ogljičnim odtisom.
- Maksimalno izkoriščanje naravnih danosti; energije sonca za pasivno ogrevanje skozi steklene površine, pridobivanje električne energije ter ogrevanje sanitarne vode.
Objekt KOBRA je nizkoenergijski poslovni objekt iz Šentjerneja, ki smo ga projektirali v projektantsko-svetovalnem podjetju Protim Ržišnik Perc in je vsekakor zgled upoštevanja smernic trajnostne gradnje. Namenjen je prodaji in servisiranju mobilnih telefonov in druge elektronike ter poslovni in bančni dejavnosti.
Osnovno investitorjevo vodilo je bilo uporabiti čim več obnovljivih virov energije, od katerih so na objektu uporabljene predvsem prednosti geotermalne in solarne energije. Vsi obnovljivi viri energije so med seboj hidravlično povezani prek reverzibilne toplotne črpalke, ki poleg ogrevanja objekta in sanitarne vode omogočajo pasivno in aktivno hlajenje objekta.
Nizkoenergijski principi so vplivali že na umestitev objekta v prostor in posledično striktno orientacijo južne fasade objekta. Zaokroženi vogali stavbe zagotavljajo manjše transmisijske izgube kot pravokotni, a hkrati soustvarjajo arhitekturni značaj objekta.
Študentski dom Ljubljana: Stavba ŠD 3 (Cesta v Mestni log 70) je bila zgrajena leta 1984 in stavba ŠD 4 (Cesta v Mestni log 72) leta 1985. Leta 2004 so sanirali kotlovnici v ŠD 3 in ŠD4, v letu 2007 so delno zamenjali okna v sobah in v letu 2009 v hodnikih ŠD 4.
V letu 2014 se je izvedla celotna energetska sanacija obeh zgradb. S tem so bili izvedeni vsi pomembni ukrepi, ki so predpisani za energetsko učinkovitost stavbe. Pred izvedeno sanacijo je kazalnik potrebne toplote za ogrevanje stavbe znašal 174,4 kWh/m2a, po sanaciji pa je ta vrednost padla na samo 19 kWh/m2a.
V objektu ŠD3 je nastanjenih 462 študentk in študentov v 38 apartmajih in v objektu ŠD4 prav tako 462 v 38 apartmajih. Vsak apartma ima poleg sob še svojo kopalnico s sanitarijami, kuhinjo in dnevni prostor.
Toplota za ogrevanje se proizvaja v dveh nizkotemperaturnih plinskih kotlih moči 350 kW.
Dotrajano stavbo osnovne šole Brezovica je bilo potrebno porušiti. Na njenem mestu je nastala trikrat večja stavba, ki kljub dodanemu prezračevanju porabi pol manj energije za ogrevanje, poraba vode se je z namestitvijo rezervoarjev za deževnico zmanjšala za dve tretjini. Avtor je stavbo zasnoval tako, da je bilo mogoče v 13 mesecih zgraditi in opremiti sodoben nizkoenergijski šolski objekt za 1200 € na kvadratni meter. Pri tem so bili uporabljeni opeka, beton, steklo, zemlja, kritina in leseni nosilci porušenega objekta, posebna pozornost pa namenjena popolni izrabi gradiv pri gradnji. Stavba z odlično toplotno izolativnostjo, prilagodljivimi zunanjimi senčili in izkoriščanjem energije sonca zagotavlja bivalno ugodje ob izredno majhni porabi energije. Poraba olja za ogrevanje stavbe je padla iz 9,84 l/m2 na 1,78 l/m2 kar tudi lokalni skupnosti kot lastniku objekta zagotavlja znižanje stroškov kljub podvojitvi števila učencev v šoli. S smotrnim odločanjem in znižanjem porabe energije v vseh delih procesa graditve in uporabe stavb lahko odločilno prispevamo k energijsko manj odvisni nizkoogljični družbi, ki mora postati naš neizogiben cilj.
Demonstracijski projekt in prizidek na Biotehniški fakulteti Oddelka za lesarstvo v Ljubljani
Pilotni projekt sledi skoraj ničenergijskem standardu na naslednjih segmentih:
- Modelni objekt je zasnovan, tako da preko steklenih površin pridobi večino energije za ogrevanje. Južna orientacija dobro izolativne kombinacije klasičnega in vertikalnega strešnega okna omogoča velike sončne dobitke. Površina steklenih orientiranih na jug predstavlja kar 25 % neto tlorisne površine modelnega objekta. Medtem ko na severni in vzhodni strani ni steklenih površin.
- Vrata in del okna (manjše okno na zahodni steni in vhodna vrata na vzhodni steni) je narejeno iz termično modificirane smrekovine, ki ima za približno 20 % nižjo toplotno prevodnost od naravnega smrekovega lesa.
- Celotna stavba (tla, stene in streha) je izolirana s celulozno izolacijo in lesno-vlaknenih plošč, kar omogoča velik fazni zamik toplote in večjo akumulacijo toplote v primerjavi z mineralnimi izolacijskimi sistemi.
Velika dodana vrednost modelnega objekta je tudi, v tem da je v celoti zgrajen iz okolju prijaznih materialov (lesa in lesnih kompozitov ter izolacijskih materialov na osnovi lesa).
V modelnem objektu ni vgrajenih stavbnih sistemov z izjemo električnega grelca. Stavba je v kampanjo NZEB2021 vključena kot pilotni projekt z dodano vrednostjo na področju raziskovanja in ozaveščanja javnosti o trajnostni gradnji.
Polega demonstracijskega objekta bo predstavljen tudi testni objekt, ki smo ga postavili v okviru projekta WINTHERWAX. Namen omenjenega projekta je razvoj pasivnega okna iz termično modificirane smrekovine, površinsko obdelanega z inovativnim in visoko učinkovitim premazom iz voska ter testiranje takšnih oken in fasadnih elementov v naravnih in umetnih pogojih. Na objektu spremljamo toplotne karakteristike oken in testnega objekta ter vlažnost oken in fasadnih elementov. Poleg tega spremljamo tudi spremembe barve oken in fasadnih elementov s čimer bomo lahko napovedali spremembe skozi čas in intervale vzdrževanja.
V času ogledov bo potekal prikaz meritev vlažnosti konstrukcijskih sklopov in fasadnih elementov ter meritev temperatur. Predstavili bomo tudi vpliv različnih okoljskih dejavnikov in konstrukcijskih izvedb na življenjsko dobo lesa.
Prizidek Biotehniški fakulteti, Oddelka za lesarstvo
Po dolgem času od prvih načrtov smo v letošnjem letu realizirali tretjo fazo gradnje prizidka Biotehniški fakulteti Oddelka za lesarstvo. Z izgradnjo bomo pridobili nove prostore za dve delovni skupini, ki sta do sedaj gostovali na Gozdarskem inštitutu.
Tlorisna površina objekta je cca. 500 m2 in ima izvedeno ločno enokapno streho. Objekt je projektiran za možnost nadgradnje do dveh dodatnih etaž, izvedenih v CLT sistemu, katerih zasnova sovpada s pritlično etažo. Objekt je zasnovan tako, da so na južni strani objekta pisarne, na severni strani objekta pa so funkcionalno razporejeni laboratoriji in prostori za raziskovalno opremo. Med pisarnami in laboratoriji poteka prostoren svetel hodnik, ki je v celoti pokrit s stekleno streho.
Pri načrtovanju smo sledili ideji, da bo prizidek primer dobre prakse gradnje sodobnih lesenih objektov z uporabo najsodobnejših konstrukcijskih tehnik. Večino sten in celotna stropna konstrukcija v objektu je iz vidnega lesa smrekovine. Fasada, okna in okrasni stebri o narejeni iz termično modificirane smrekovine, kar objektu daje enovit zunanji videz.
Objekt je grajen v nizkoenergijskem standardu. V objektu je vgrajeno prezračevanje z vračanjem toplote in hlajenje prostorov s pomočjo stenskih ventilatorskih konvertorjev. V objektu je talno ogrevanje, ki je priključeno na obstoječ ogrevalni sistem.
Ogled vrtca v Markovcih bo potekal izven predvidenih terminov kampanje (t.j. od 7.-9. in 14.-16.11), in sicer ga bo možno obiskati v petek, 21.11.2014, ob 10.00 uri.
Nizkoenergijski lesen vrtec v Markovcih v velikosti 2.000 m2, je zasnovan je v dveh etažah, kjer se nahajajo skupni prostori in igralnice, ki imajo izhode na pokrite terase. Orientacija objekta proti J in postavitev na parcelo omogoča izkoriščanje sončne energije v hladnejšem času, kar pripomore k boljši energetski bilanci objekta. Vrtec ima streho z minimalnim naklonom, fasada zgradbe pa je kompaktna in kombinirana z lesom.
Za izdelavo objekta so uporabljeni les, kot osnovni gradbeni material in drugi naravni materiali. Lesena montažna gradnja omogoča lahko in učinkovito zasnovo konstrukcije, ki jo odlikuje hitra in čista izvedba in zato tudi hitrejša uporaba objekta. V vrtcu je vgrajeno leseno stavbno pohištvo s troslojno zasteklitvijo, izdelano prav tako v Jelovici.
Vrtec ima razgiban tloris v dveh etažah z devetimi igralnicami, glasbeno igralnico, servisnimi in administrativnimi prostori ter velik ter dvovišinski večnamenski prostor s športnim kotičkom. Na podstrešju se nahaja tehnični prostor, kjer je nameščena tehnična oprema za klimatizacijo. Objekt ni podkleten.
Stanovanjska hiša stoji na zahodnem robu Rožne Doline v Ljubljani. Enodružinska hiša je bila predvidena za oddajanje. Hiša ki stoji na razmeroma ozki parceli, se zapira proti sosedu s servisnimi prostori. Obsega pritlično etažo z dnevnimi prostori, ki z velikimi steklenimi površinami vzpostavljajo stik z zunanjim prostorom in nadstropno etažo s sobami, kateri je na pohodni strehi dodan t.i. “penthouse”.Tloris s loggami ustvarja zunanje zasebne prostore, ki se povezujejo z ozkim vrtom pred hišo na Z in J strani hiše. Osnovna konstrukcija je opečna gradnja z armiranobetonskimi vezmi. Armiranobetonske so tudi medetažne plošče in temeljna plošča. Objekt je grajen v nizkoenergetskem standardu s 15cm toplotne izolacije na fasadi in 25cm na ravnih strehah.
Barva fasade in uporaba lesa – brisolei, hišo vklaplja v “gozd” na robu Rožne doline. Ker stoji stavba na potresno ogroženem področju in na razmeroma slabih tleh, je kot svetovna novost toplotna izolacija pod temeljno ploščo izvedena kot “seizmična blazina”, ki preprečuje zdrs zgornje konstrukcije na toplotni izolaciji pod temeljno ploščo. Objekt je brez toplotnih mostov in zaprt z lesenimi okni in vrati.
Sodobno oblikovana hiša v Domžalah je odličen primer uporabe Marlesove po meri zasnovane okolju prijazne gradnje. Posebnost predstavljene hiše je premišljena povezava notranjih in zunanjih prostorov na skupno 150 m2, zasnovanih z vidika interiera - torej z vidika organizacije in doživljanja prostora v notranjosti hiše. Osnovni volumen je poudarjen s priročnimi in elegantnimi terasami, ki nudijo diskreten prostor za bivanje na prostem. Posebna pozornost je namenjena izkoristku dane lokacije in umestitve moderno zasnovane hiše v strnjeno naselje. Moderno oblikovani prostori omogočajo višjo bivalno kvaliteto, ki jo je moč doseči s kakovostnimi gradbenimi komponentami, nizkimi stroški vzdrževanja ter najvišjo stopnjo bivalnega ugodja.
Hiša MODERN GRAND sodi v skupino Marles hiš MODERN ter predstavljata enostaven, sodoben in funkcionalen dom za vsako družino. Hiša je tudi del ponudbe Marlesovih 50 Hiš na ključ in je arhitekturno zasnovana tako, da zadovolji vse zakonitosti pasivne gradnje. Pasivna hiša MODERN GRAND je hiša, ki poudari vaš življenjski stil in vas enostavno navduši. Zasnovana je bila tako, da izpolnjuje vse pogoje za pridobitev nepovratnih finančnih sredstev, ki jih je tudi prejela iz naslova pasivne gradnje. Hiša ima izredno funkcionalno in razgibano razporeditev prostorov, ki so popolnoma prilagojeni potrebam in željam lastnikov. Gradbeni materiali delujejo na človeka pozitivno in nudijo izredno zdravo ter prijetno bivalno klimo, hkrati pa so materiali okolju prijazni.
Ena najbolj pasivnih individualnih Marles hiš (7,6 kWh/(m2a)) v Sloveniji se nahaja v Prekmurju. Gre za enodružinsko hišo, s sodobno arhitekturo, popolnoma prilagojeno kupčevim potrebam in željam. Kot taka predstavlja odlično kombinacijo funkcionalnosti, estetike in kakovosti. Več kot 170 m2 bivalne površine se ogreva s posebnim toplo-zračnim ogrevanjem. Vso potrebno toploto v taki hiši zagotovimo z dogrevanjem zraka, s katerim hišo prezračujemo. Klasičnega ogrevalnega sistema, kot so radiatorji in talno ogrevanje, v taki hiši ne potrebujemo. V hišo namreč vgradimo posebno kompaktno napravo, v kateri sta združena toplotna črpalka in prezračevalna naprava. Toplotna črpalka s toplotno močjo do 2,1 kW poskrbi za ogrevanje zraka in sanitarne vode v 200-litrskem bojlerju. S tem zagotovimo izredno nizke stroške ogrevanja in zdrave življenjske pogoje.
Hiša posnema lokalno gradnjo: je ozka, dolga, lesena, leži paralelno s plastnicami, ima napušče, integrirani PV moduli poskušajo posnemati lesene jezerske skodle.
Dostop z zgornje strani parcele in atraktivni pogledi so narekovali lokacijo bivalnih prostorov v zgornji etaži in spalnih v spodnji. Zvezna, neprekinjena zasteklitev bivalnih prostorov omogoča poglede navzgor in navzdol po dolini reke Kokre in na greben Kamniških Alp. Na obeh ožjih stranicah hiše, pod napušči sta dve terasi.
Vkopani del je betonski, preostali del je lesena skeletna gradnja v kombinaciji z jekleno konstrukcijo, ki omogoča neprekinjen pas oken na sprednjem delu hiše.
Hiša je energetsko in komunalno avtonomna, nov zaselek v katerem se nahaja, ima lastni vodni vir, biološko čistilno napravo, hiša pa integrirano fotonapetostno elektrarno moči 6.9 kWp. Ogrevana bo s toplotno črpalko zemlja-voda. V hiši je izvedeno pretežno stensko ogrevanje/pasivno hlajenje. Ilovnati ometi v zidanem delu bodo omogočli večjo učinkovitost stenskega ogrevanja, hkrati pa v kombinaciji s prezračevanjem pripomogli k bivanjsko ugodnim razmeram v hiši. Toplotna črpalka ima zunanji dvonivojski zemeljski kolektor v ilovnatem vložku, ki se vlaži z meteorno vodo. Predvideno je prezračevanje z vračanjem energije. Ovoj hiše, ki meji na zunanji prostor je naraven in difuzijsko odprt, uporabljen je les, izolacija je iz lesnih vlaken.
Sončna elektrarna na JV delu strehe proizvede letno > 6.2 MWh elektrike (podatek za leto 2012). Pasivna izvedba objekta v kombinaciji s toplotno črpalko zemlja-voda, učinkovitim rekuperatorjem in uporabo energetsko učinkovitih električnih porabnikov bo zagotavljala varčno porabo proizvedene električne energije.
Večstanovanjska EKO Srebrna hiša je bila zgrajena leta 2014 na Dunajski cesti 144 v Ljubljani. Stavba ima štiri kletne parkirne etaže, pritlični del in mezanin z lokali, tehničnimi prostori, kolesarnicami, shrambami in 11 nadzemnih etaž s 128 stanovanji. Stanovanjski del je izdelan kot pasivni objekt z izdatno izoliranim fasadnim ovojem in prezračevanjem z vračanjem toplote odpadnega zraka. Na zazelenjeni ravni strehi je postavljena sončna elektrarna, električna energija preko polnilnic napaja električna vozila ali pa se oddaja v omrežje. Nad stopniščnimi jedri so zalogovniki za zbiranje deževnice, ki se koristi za izpiranje WC-jev.
Nosilna konstrukcija je sestavljena iz armiranobetonskih sten, stebrov in plošč. Zunanje stene so opečne. Stene so z zunanje strani izolirane z mineralno volno in finalno obdelane s prezračevano kovinsko fasado na Z in J strani ter tankoslojno fasado na ostalih straneh. Okna imajo troslojno zasteklitev. Notranje stene so mavčnokartonske s toplotno in zvočno izolacijo iz mineralne volne. Naprave in sistemi se upravljajo preko inteligentnega kontrolnega centra.
V Eko srebrni hiši je zagotovljeno visoko bivalno ugodje in nizka raba energije (razred A1-Energetska izkaznica, 14kWh/m2a PHPP). To je primer stavbe v urbanem okolju, ki omogoča trajnostno bivanje in trajnostno mobilnost že danes.
Projektanti Eko srebrne hiše smo: Akropola: odgovorni vodja projekta: Franc Erjavec udia, projektanti: Borut Slabe udia, Marko Kramar udia, Zala Kos udia, Dina Mihailović udia, Davor Kazija gr.teh., trajnostna zasnova: Marko Kramar udia, strojni projekt: Emineo, Remty-R, elektro projekt: Proelit, Forte inženiring, Elteh Pungerl, Robotina
EE Highrise je EU projekt, ki se je začel izvajati leta 2013 vzporedno z izgradnjo stavbe in bo z monitoringom izvedene stavbe trajal do konca leta 2015.Spletna stran projekta EE Highrise: www.ee-highrise.eu
Passive house database: Gebaute Passivhaus Projekte | Beispiele Passivhäuser weltweit
Spletna stran: www.ekosrebrnahisa.si
Nov lesen vrtec, zgrajen v pasivnem standardu, je pomemben del zelene in trajnostne usmeritve Občine Preddvor. Izdelan je v energijsko pozitivnem procesu in v energetsko samozadostni tovarni lesenih montažnih hiš. Objekt je primer dobre prakse z uporabo inovativnih tehnično-tehnoloških rešitev lesene gradnje in je danes tudi s postavitvijo sončne elektrarne energijsko pozitiven. Vrtec Preddvor je tudi dokaz možnosti uporabe lesa za vzgojno varstvene objekte, s tem pa so postavljena temeljna izhodišča za pozitivne spremembe v širšem evropskem prostoru in sledenju ciljem EU o pozitivnih vplivih na okolje in trajnostnem razvoju.
Hiša Prebold je prijetna enodružinska hiša, ki je v zaključni fazi gradnje. Zunaj je dokončana, notri pa se bodo pričela keramičarska dela, polaganje podov itd. Streha je dvokapnica z naklonom 35° in enim kubusom z naklonom 5°. Hiša ima 145 m2 kar je ravno dovolj za prijetno bivanje štiri ali pet članske družine.
Zunanje stene so iz izbranega konstrukcijskega sistema Rihter pasiv, ki ima certifikat nemškega inštituta za pasivno gradnjo. Debele so 470 milimetrov, vanje je vgrajenih 160 milimetrov kamene volne, dodatnih 50 milimetrov enakega izolacijskega materiala pa je v inštalacijskih ravninah, 200 milimetrov pa še pod paropropustnim fasadnim ometom. Z enakim materialom, le da ima boljše toplotno- in zvočno izolativne lastnosti, je izdatno izolirana tudi streha, katere skupna debelina je 565 milimetrov.
Zidana konstrukcija. Pasivna hiša, potrebna toplota za ogrevanje po metodologiji PHPP za osrednjo Slovenijo znaša 9,6 kWh/(m2a). Hišna tehnika: toplotna črpalka (zrak-voda), prezračevanje z rekuperacijo, zbiranje deževnice, itn.
Lesena skeletna konstrukcija. Pasivna hiša, potrebna toplota za ogrevanje po metodologiji PHPP za osrednjo Slovenijo znaša 10,0 kWh/(m2a). Hišna tehnika: toplotna črpalka (zrak-voda), prezračevanje z rekuperacijo, zbiranje deževnice, mala biološka čistilna naparava, itn.
Družina, ki ima pet otrok potrebuje svojo hišo. Vsak otrok želi svojo sobo. Da ne bo težav pri selitvi, so vse otroške sobe enake, zložene lepo v vrsto ena poleg druge. Zraven je še spalnica za starše, tako za kontrolo, da direndaj ne bo prevelik. Spodaj pa en veeelik dnevni bivalni prostor, s konzolnim previsom zastrta terasa in vrt, ki ga proti ulični strani omejuje pomožni objekt namenjen avtomobilom in prostočasnim dejavnostim. Velika družina zahteva učinkovite rešitve in ta hiša je točno to.
Hiša s 154 kvadratnimi metri, ki je zdaj pod streho, v notranjosti pa potekajo zaključna dela, je sicer dvoetažna; v pritličju so bivalni prostori (dnevna soba z jedilnico in kuhinjo ter servisni prostori), v nadstropju so spalnica in otroški sobi ter utility. Starša in otroka imajo ločene garderobe in kopalnice, tako da imajo vsak svojo zasebnost.
Zunanje stene so iz izbranega konstrukcijskega sistema, ki ima certifikat nemškega inštituta za pasivno gradnjo. Debele so 470 milimetrov. Toplotna prehodnost zunanje stene pasivne hiše se ponaša z vrednostjo 0,09 W/m2K, kar velja tudi za strop mansarde in streho.
Za prezračevanje, ogrevanje, pohlajevanje in tudi za pripravo tople sanitarne vode bo skrbela kompaktna naprava v kombinaciji s 185-litrskim bojlerjem za sanitarno vodo, ki mu je mogoče po potrebi prigraditi tudi večji bojler. Skozi zaščitno rešetko bo zajemala svež zunanji zrak, ki se bo na poti do prezračevalne naprave skozi filter očistil prašnih delcev. V prenosniku toplote si sveži zunanji in topli notranji zrak izmenjata toploto, ogreti sveži zrak nato potuje po razvodnem sistemu do bivalnih prostorov. V teh prostorih so posebni odvodi odpadnega zraka, nasičenega z vlago in vonjavami, ki po odvodnem sistemu potuje v prezračevalno napravo, kjer se prečisti. Dovodni in odpadni zrak se nikjer na tej poti ne mešata, ampak si zgolj izmenjujeta energijo (toploto). Na ta način je zagotovljeno neprestano kroženje svežega zraka ob minimalnih izgubah toplote.
Lesena skeletna konstrukcija. Pasivna hiša, potrebna toplota za ogrevanje po metodologiji PHPP za osrednjo Slovenijo znaša 9,1 kWh/(m2a). Hišna tehnika: toplotna črpalka (zrak-voda), prezračevanje z rekuperacijo, zbiranje deževnice, mala biološka čistilna naparava, itn.
arhitektura avtorji: Darja Valič udia, Albina Kindlhofer udia
Hiša je vseljena od maja 2009, dokončuje se še delno notranja opema – dnevni prostor in zunanja ureditev – nadstreški, oporni zid, oplesk cokla, urejanje zelenic ipd. Volumen hiše se na severu poravna s smerjo obstoječega rastra hiš in ulice, na južni strani se razpre, da ujame diagonalo vrta in doseže natančno južno orientiranost dnevnih prostorov. Pomemben del zasnove so zunanji elementi ureditve – nadstrešnice in terasa, ki so elementi regulacije vpada sončnega sevanja v hišo pa tudi osnova za povezano bivanje z vrtom.
Okenske odprtine so skrbno premišljene. Velikost, oblika in pozicija se ravnajo po vedutah okolice (pogled na Kamniške planine iz spalnice, svetloba na stopnicah na severni strani, zastiranje pogledov proti hišam na zahodu, odpiranje na južni vrt, pogled iz kuhinje preko vogalnega okna na vhod in dvorišče). Arhitekturna tema je torej zvezni prostor dnevnega bivanja in vrta ter pretehtano členjenje le tega z zamiki, da je omogočena tako zasebnost in mir kot povezovanje in sodelovanje družinskih članov in gostov. Okna razpirajo vogale, da se občutek organske povezave s skrbno izbranimi deli zunanjosti še poveča.
Samozadostna mobilna bivalna enota Celica je zasnovana kot enota za komfortno bivanje ene ali dveh oseb. Objekt sestavlja pet mobilnih funkcionalno povezanih enot – bivalna enota, spalnica v mansardi, sanitarna enota z WC in tušem, tehnološka enota s kuhinjsko nišo, z vodnim solarnim ogrevalnim, fotonapetostnim ter sistemom za zbiranje deževnice ter mansarda tehnološke enote s toplozračnim solarnim ogrevalnim sistemom. Odpadne vode se čistijo z rastlinsko čistilno napravo. Celica, v kateri je uporabljenih osem skupin tehnologij za učinkovito rabo energije in izkoriščanje sončne energije, katerih delovanje je mogoče sprotno preverjati, je nastala kot projekt študentov Fakultete za strojništvo, Fakultete za arhitekturo in Zdravstvene fakultete. V Celico so vgrajeni tudi inovativni sistemi ogrevanja, prezračevanja in upravljanja s stavbo, ki so bili razviti v okviru kompetenčnega centra TIGR. Celica, ki ni priključena na noben komunalni sistem, je postavljena v parku ob Finžgarjevi cesti v Trnovem v Ljubljani.
Spletna stran o Celici: /
Hiša v Šujici odslikava mladostniško zagnanost njenih naročnikov, ki so želeli združiti skandinavski pridih bivanjske kulture s tehnologijo »gorske arhitekture«. Zamaknjena streha in nadstrešek na zahodni strani objekta, ki usmerja poglede proti travnikom in gozdnemu robu, dajeta vtis, kot da ne gre za stanovanjsko hišo iz ljubljanskega predmestja, ampak za zavetišče, večji bivak v neokrnjeni naravi. Sleme hiše je orientirano v smeri S-J, objekt sodi v nizkoenergijski razred. Poraba energije za ogrevanje po PHPP normah znaša 18 kWh/(m2a). Notranjost objekta določajo vidni leseni konstrukcijski elementi z lesenimi oblogami in plezalna stena preko celotne širine objekta v petih ravneh.
Ogrevanje je s toplotno črpalko zrak-voda. Objekt ima sprejemnike sončne energije za pripravo tople vode in vgrajeno prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka. Odpadne vode se prečiščujejo z malo čistilno napravo. Meteorna voda s strehe se zbira v zbiralniku deževnice.
V podjetju Protim Ržišnik Perc so nizkoenergijski objekt zasnovali in zgradili za trg, brez znanih kupcev ali najemnikov, s ciljem, da se sredstva vložena v ta namen, s prihranki pri obratovalnih stroških, povrnejo v desetih letih. Pri zasnovi stavbe so velik poudarek dali tudi višjemu standardu udobja v delovnih prostorih.
»Strateška odločitev je bila, da gremo v povečano debelino izolacije, v trislojno zasteklitev v pisarniškem delu objekta, da želimo imeti principe energijsko varčne gradnje ter kotlovnico z obvezno kondenzacijsko tehniko,« je povedal Andrej Pureber, vodja projektov pri Protim Ržišnik Perc, in dodal, da so »obtočne črpalke vse energijskega razreda A, celoten objekt se mehansko prezračuje z visoko stopnjo regeneracije, prezračevalne naprave imajo visoko stopnjo izkoristka, torej nad 75 %, kar je za tovrstne velikosti prezračevalnih naprav zelo dobro.«
Belimed iz Grosuplja je podjetje, katerega poglavitna dejavnost je razvoj, proizvodnja in trženje pomivalno dezinfekcijskih strojev in sistemov za področja medicine, farmacije in laboratorijev. Zaradi potrebe po povečanju proizvodnih prostorov in nezmožnosti širitve na obstoječi lokaciji, je podjetje zgradilo nov proizvodni objekt na obravnavani lokaciji. Objekt je deljen na industrijski del in poslovni del. Skupna neto površina celotnega objekta znaša 9.538 m2. Gradnja objekta je bila končana avgusta 2012 pri čemer so bili upoštevni naslednji kazalniki trajnostne gradnje:
· urbanistični (umestitev objekta, usmeritev,…)
· okoljski (črpanje naravnih obnovljivih virov, ravnanje z odpadki, …)
· ekonomski (strošek gradnje, vzdrževanje, obratovanje, …)
· družbeni (dostop, uporaba objekta, avtomatsko vodenje sistema, …)
Objekt se ogreva z dvema vzporedno vezanima reverzibilnima toplotnima črpalkama voda – voda. S slednjim virom se objekt tudi hladi in sicer na pasivni ter aktivni način. Celoten objekt se prezračuje mehansko z napravami za vračanje toplote odpadnega zraka. V objektu je vgrajen centralni nadzorni sistem, ki krmili: energetiko objekta, porabo električne energije, senčila, alarme, strešnih kupole in vremensko postajo. Elektro instalacije so prilagojene tudi za naknadno montažo fotovoltaične elektrarne.
V letu 2009 smo pričeli s pripravo predlogov za energetsko sanacijo Bolnišnice Sežana, v letih 2011-2012 pa smo kot glavni izvajalec strojnih inštalacij ta objekt energetsko tudi sanirali. V prvi fazi je bila izvedena sanacija ovoja zgradbe (v izvedbi gradbenih del GH holdinga), s sledečimi elementi:
- toplotna izolacija tlaka na terenu debeline 12 cm,
- toplotna izolacija fasade debeline 16 cm,
- vgradnja toplotne izolacije na podstrešju debeline 30 cm (celulozna vlakna),
- vgradnja novih oken U=1,15 W/m2K.
V fazi strojnih inštalacij je bilo izvedeno:
- vgradnja solarnega sistema z visoko selektivnimi kolektorji Buderus120 kos. (277 m2), z zalogovniki 3 x 5.000 l , bojlerjem za predgrevanje 1 x 2.000 l in 2 x 1.000 l bojlerji za pripravo STV, solarni sistem je izveden tako, da je možno tudi ogrevanje stavbe,
- vgradnja kondenzacijskih kotlov Buderus 2 x 240 kW, z moduliranimi gorilniki,
- vgradnja toplotne črpalke 230 kW – predvidena za hlajenje objekta in delno predgrevanje STV,
- vgradnja absorpcijske naprave Yazaki za kombinacijo hlajenja objekta s sončnimi kolektorji,
- vgradnja sistema za pripravo mehčanja STV in hladilnega stolpa absorpcijske naprave,
- vgradnja termostatskih ventilov v celotnem objektu vključno z zamenjavo bolnišničnih radiatorjev,
- hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema,
- vgradnja konvektorjev za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje z rekuperacijo,
- vgradnja centralno nadzornega sistema in merilnikov porabe oz. proizvedene energije za vsak element priprave toplote ali hladu posamezno.
V Latkovi vasi pri Preboldu nastaja enodružinska pasivna hiša PUVA, ki je zaradi razgibanih in domislenih oblik edinstvena med tovrstnimi gradnjami v Sloveniji. Arhitekturo hiše, ki je zasnovana iz lesa in jeklene konstrukcije, je po naročnikovih željah načrtoval arhitekt Črtomir Reberšak.
Individualna lesena skeletna hiša Klivent v Zbiljah, je inovativno oblikovana z velikim pritličnim delom in manjšim mansardnim delom v dveh etažah. Hiša ima zelo veliko steklenih površin orijenitiranih na jug in zahod, ki omogočajo pasivno ogrevanje s soncem. Hiša na severno in vzhodno stran meji na sosednje parcele zato sta steni skoraj brez okenskih odprtin, kar omogoča večjo zasebnost prebivalcev. V pritličju se poleg dnevnega prostora, kuhinje in servisnega prostora razteza tudi spalnica s kopalnico. V nadstropju pa sta dve odtroški sobi, s spalnim delom v etaži pod slemnom hiše in skupni prostor, ki je odprt do slemena, kar mu daje posebno zračnost. Po dokončanju del bo imela hiša tudi prostorno teraso na katero bo vhod iz dnevnega prostora in spalnice. Hiša je grajena v pasivnem standardu, debelina zunanjih sten je 49 cm od tega je v stenah 32 cm celulozne izolacije ZIMICELL.
Pri zasnovi pasivnega vrtca je od vsega začetka sodeloval tim strokovnjakov z vseh področij. Na podlagi začetne optimalne arhitekturne zasnove, ki ustreza tako z likovne, kot funkcionalne plati, je bila nekajkrat preverjena gradbena fizika, PHPP izračun, energijske potrebe in učinkovitost stavbe. V kasnejši fazi so bili zelo natančno določeni vsi detajli, ki so eliminirali toplotne mostove. PHPP izračun izkaže, da je vrtec stavba v pasivni tehnološki izvedbi z letno potrebo po toplotni energiji 14,5 kWh/m2.
Novi vrtec je zasnovan kot stavba z 4 oddelki za predšolsko vzgojo, z možnostjo povečanja za 2 oddelka, ki sta sedaj večnamenska prostora. Vrtec je odprt proti jugu, kjer je pozimi sončno obsevanje najintenzivnejše, poleti pa manjše kot na vzhodni in zahodni fasadi. Ob severni fasadi so nanizani tehnični prostori in hodnik ki zahtevajo malo ali nič svetlobe. Tehnologija gradnje je bila v celoti izvedena z naravnimi materiali (lesna vlakna, les), kar je posebej subvencioniral tudi EKOSKLAD. Stavba je torej z vidika ekologije trajnostni objekt. Konstrukcijsko je stavba v celoti lesena skeletna konstrukcija.
Pipanova pot 28 je objekt za stanovanja z minimalnim prostorskim standardom, ki so namenjena začasni rešitvi stanovanjskega problema. V predmestno okolje se objekt vključuje s preprosto členjeno stavbno maso in natančno umerjenim nagovorom volumnov ter fasadnih obdelav. Takoj je jasno, da gre za majhen stanovanjski blok, ni pa razvidno število enot in tip stanovanj. Zunanjo opno pred ozkimi balkoni tvori kovana jeklena mreža. Kovana mreža da objektu žlahtnost, opazovalcu zakriva gostoto in približa merilo stanovanjskega bloka merilu okoliških enodružinskih hiš. Posamezne bivalne enote so zelo skromnih površin: stanovanje za eno osebo meri 14 m2, za dve 17 m2, za štiričlansko družino pa 29 m2. Posebnost objekta je tudi, da je to prvi večstanovanjski objekt v Sloveniji, zgrajen v pasivnem standardu.
Foto: Miran Kambič
Hiša Hozjan v Logatcu je načrtovana zelo kompaktno, hiša ima popolnoma izkoriščeno podstrešje (otroške sobe so dvonadstropne). Gre za nadomestno gradnjo v strnjenem naselju. Orjentacija slamena objekta je vzhod-zahod, daljša južna stran objekta ima velike steklene površine, ki omogočajo velike sončne dobitke. Objekt je grajen kot lesena skeletna konstrukcija na AB temeljni plošči. Stene so kompozitne, debeline 40cm. Celoten objekt je izoliran s celulozno izolacijo Zimicell.
Poslovna stavba družbe Kostak je zasnovana kot armirano betonski skelet, s stekleno strukturno fasado. Steklene površine so izvedene z dvojnim refleksnim steklom s plinskim polnjenjem in zasenčene z zunanjimi senčili. Pri izolaciji ravne strehe je bilo poleg kamene volne uporabljeno reciklirano penjeno steklo, s katerim so bili oblikovani nakloni nad ravno strešno armirano betonsko ploščo.
Posebna pozornost je bila namenjena projektu ogrevanja in hlajenja s ciljem racionalne porabe primarnih virov energije (zemeljski plin, električna energija). Projekt ogrevanja in hlajenja je zasnovan na optimalnem izkoriščanju obnovljivih virov energije iz zemlje s pomočjo geosonde preko reverzibilne toplotne črpalke. Armiranobetonske plošče je uporabljena z ogrevanjem v jedru betona kot akumulator toplotne oz. hladilne energije. Inovativnost projekta je v minimalni porabi primarnih virov energije ob izkoriščanju obnovljivih virov energije. Primarna energija (plin) služi samo za premagovanje konic pri izjemno nizkih temperaturah, električna energija pa samo kot pripomoček za prečrpavanje energije iz zemlje s pomočjo geosond in toplotne črpalke. Za pokrivanje konic, ob potrebi po hitrem ogrevanju in hlajenju, sta vgrajena hranilnika toplote in hladu. Prezračevanje je izvedeno z rekuperacijsko prezračevalno napravo z vračanjem do 80% toplotne energije.
Želje naročnikov so bile postavljene zelo jasno. Želimo dve hiši v eni, zasnovani in izvedeni s standardi pasivne gradnje in namenjeni bivanju več generacij. Precej zahtevni pogoji in teren, ki ga je zasnova hiše po besedah naročnikov uspešno obrnila v svojo korist. S prepletom dveh volumnov je zagotovljenih dovolj organizacijskih možnosti za dva ločena bivanjska sklopa z izhodom v dva ločena intimna zunanja kotička, hkrati pa je ohranjena možnost sobivanja vseh hišnih prebivalcev.
Tlorisna zasnova predvideva občasno združevanje jedilnih prostorov, zagotavlja ustrezne pogoje za zahtevnejšo namestitev avdio in video naprav v dnevnem prostoru in ureditev otroške igralnice v mansardnem delu. Kljub večji bivanjski površini in posledično volumnu objekt ne izstopa iz vaške vedute, temveč ohranja tipološko skladnost. Razgibana strešna geometrija ne predstavlja zadrege pri optimalni namestitvi sončnih zbiralnikov.
Objekt ima zavidljivo energijsko bilanco ( PHPP 8.9 kWh/m2a).
Načrtovanje in gradnja objekta je bilo specifično tudi zato, ker ga je spremljal naročniški »konzilij« z zavidljivim poznavanjem zakonitosti pasivne gradnje.
Ogrevanje je s kaminsko pečjo na pelete. Na strehi so locirani sončni kolektorji. Objekt ima vgrajeno prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka. Odpadne vode se prečiščujejo z malo čistilno napravo. Meteorna voda s strehe se zbira v zbiralniku deževnice. Po celotni hiši je razpeljana deževnica, izjema je le kuhinjska pipa.
Družina, ki ima pet otrok potrebuje svojo hišo. Vsak otrok želi svojo sobo. Da ne bo težav pri selitvi, so vse otroške sobe enake, zložene lepo v vrsto ena poleg druge. Zraven je še spalnica za starše, tako za kontrolo, da direndaj ne bo prevelik. Spodaj pa en veeelik dnevni bivalni prostor, s konzolnim previsom zastrta terasa in vrt, ki ga proti ulični strani omejuje pomožni objekt namenjen avtomobilom in prostočasnim dejavnostim. Velika družina zahteva učinkovite rešitve in ta hiša je točno to.
Z vidika energijske učinkovitosti se hiša uvršča v pasivni razred. Poraba energije za ogrevanje po PHPP normah znaša 14,4 kWh/(m2a).
Ogrevanje je s toplotno črpalko zrak-voda. Objekt ima vgrajeno prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka. Meteorna voda s strehe se zbira v zbiralniku deževnice.
Nagnjene obodne stene in sleme v prečni smeri hiše nakazujejo, da smo v objemu urbanega okolja, ki dopušča svobodnejšo arhitekturno zasnovo. Zamisel je bila zasnovati kompakten nekoliko introvertiran objekt svobodnejšega volumna. Izbrana oblika omogoča izvedbo prostornejšega eno in pol višinskega dnevnega prostora z galerijo. Iztek v zunanjo teraso kot hišno nišo zagotavlja tisto intimo, ki jo pri hišah v mestu včasih pogrešamo.
Oblikovalski poudarek predstavlja avtomobilski nadstrešek, ki s svojo konstrukcijo ponazarja drevesno stebričevje.
Z vidika energijske učinkovitosti se hiša uvršča v pasivni razred. Poraba energije za ogrevanje po PHPP normah znaša 14,3 kWh/(m2a).
Ogrevanje je s toplotno črpalko zrak-voda. Objekt ima vgrajeno prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka. Meteorna voda s strehe se zbira v zbiralniku deževnice.
Hiša na robu naselja, ki bo imela za soseda kmetijske ravnice in kuliso alpskega predgorja. Strogo odmerjena osnovna forma objekta je razgibana z veliko konveksno zasteklitvijo, ki dodatno zbliža zunanji in notranji prostor, hkrati pa omogoča tudi nekoliko daljšo dobo osvetlitve in osončenja v zimskih dneh, ki so še nekoliko krajši. Poudarek predstavlja tudi zamaknjen nadstrešek za avtomobile, ki je hkrati prostorna terasa. Volumen hiše je z dvovišinskimi otroškimi sobami izkoriščen do zadnjega kotička.
Z vidika energijske učinkovitosti se hiša uvršča v pasivni razred. Poraba energije za ogrevanje po PHPP normah znaša 9,7 kWh/(m2a).
Ogrevanje je s toplotno črpalko zrak-voda. Objekt ima vgrajeno prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka. Meteorna voda s strehe se zbira v zbiralniku deževnice.
Stanovanjska hiša v »prvi vrsti«. Zaradi konfiguracije terena je pritlična etaža delno vkopana in zato izvedena v klasični tehnologiji gradnje. Nadstropje z mansardo je zasnovano kot leseni skelet. Terenu je delno prilagojena tudi organizacija prostorov, saj je vhod v objekt v nadstropni etaži, kjer so spalni prostori, dnevni prostori s pisarno so v pritličju. Pogledi skozi panoramska okna v nadstropju in velike steklene površine v pritličju njenim prebivalcem ponujajo atraktivno kuliso dolenjskega in notranjskega hribovja. Les je uporabljen kot konstrukcijski in dekorativni material. Ponekod v notranjosti so leseni konstrukcijski elementi vidni. Z vidika energijske učinkovitosti se hiša uvršča v pasivni razred. Poraba energije za ogrevanje po PHPP normah znaša 14,7 kWh/(m2a).
Objekt je umeščen na obrobje vasi, kjer stanovanjske hiše prostor že prepuščajo skednjem, kozolcem in čebelnjakom. S svojo pojavnostjo, ki jo določa enostavna tipologija in fasadni ovoj, se poskuša kar se da nevpadljivo pridružiti krajevni veduti.
Ogrevanje je s toplotno črpalko zrak-voda. Objekt ima vgrajeno prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka. Odpadne vode se prečiščujejo z malo čistilno napravo. Meteorna voda s strehe se zbira v zbiralniku deževnice.
Stanovanjska hiša je zasnovana na podlagi široke izbire načrtovalskih izhodišč, ki jih v svojem naboru, za mestno okolje, uveljavlja prostorski izvedbeni akt. Dopustna urbanistična določila, glede tipologije, oblikovalskih izhodišč, izbire materialov itd…, so bila, kot se za mestno okolje razume, dokaj ohlapna. Toliko bolj zahtevna so bila zato določila, ki jih postavljajo prostorske zakonitosti in mejni pogoji sosednjih objektov (in pogledov).
Kontekst, ki ga zasleduje izbrana arhitektonska rešitev na relativno majhni gradbeni parceli, predstavlja vidik razmerja zasebnosti nasproti javnosti, hiše proti mestu, vrta proti ulici.
Hiša kot zložba dveh volumnov enostavno ustvari niz prostorov, kot npr. intimen zunanji atrij pred dnevno sobo, nadkrito parkirišče z lopo, ki hkrati vzpostavi zasebnost vrta. Gre za kotičke, ki v mestnem okolju vedno predstavljajo dodano vrednost hiše. Izbira materialov in barv poskuša poudariti vtis lahkotnega naleganja zgornjega volumna na spodnjega. Skrita enokapna streha z minimalnim naklonom samo še potrdi »klasično moderen« značaj objekta.
Na omejenem prostoru je pritlični del objekta, kjer so organizirani dnevni prostori, uspel vzpostaviti odprt stik z okolico, poudarjeno na južni in zahodni strani z velikimi steklenimi površinami. Nadstropje je namenjeno spalnim prostorom, ki se preko igralnice podaljšajo v prostorno teraso, še en dragoceni zunanji prostor vsake hiše v mestu.
Objekt ima vgrajeno prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka in sprejemnike sončne energije za pripravo tople vode.
Objekt je z vidika energetske varčnosti grajen kot nizkoenergijska hiša (poraba energije za ogrevanje po PHPP 19 kWh/(m2a)).
Zasnova stanovanjskega objekta poskuša slediti nekoč značilni podobi kulturne krajine, ki jo Valvasor imenuje dežela Spodnja Kranjska in katere značilnosti so ostre zime in vroča poletja. Objekt podolgovatega tlorisa z dvokapno streho in večjim naklonom brez izrazitega napušča sledi tradicionalni stavbni tipologiji in hkrati izpolnjuje funkcionalne in oblikovne zahteve današnjega časa. Uporaba materialov sledi lokalnemu okolju - prevladuje les, dopolnjujeta ga opeka in kamen. Objekt je lociran na robu vaškega jedra, na travniku ob stari kašči, ki kot pomnik nemo izpričuje stavbarsko razmišljanje nekdanjih rodov. Objekt je zasnovan kot lesena skeletna konstrukcija. Obsega pritličje, nadstropje in mansardo, brez kleti. Nadstropni del objekta ima leseno fasado. Kritina je opečna. Toplotna izolacija je iz lesnih vlaken. Objekt je z vidika energetske varčnosti grajen kot pasivna hiša (poraba energije za ogrevanje po PHPP 12 kWh/(m2a) za klimatske podatke za osrednjo Slovenijo. K temu v veliki meri prispeva izbira tradicionalne kompaktne oblike gabarita in lokalne možnosti gradnje. Objekt je z daljšo stranico orientiran v smeri V-Z, da je večji del fasade izdatno osončen. Na jug so usmerjeni vsi dnevni in bivalni prostori, ki so v pritličju povezani v eno bivalno enoto. Zaokroža jo spalnica staršev s pomožnimi prostori. Stik s prostornim travnikom zagotavlja leseni podij pod nadstropnim prevesom, v katerega se kot podaljšek izteka dnevni bivalni prostor. Dostop do nadstropja, kjer so dvoetažni prostori za otroke, je predviden prek konzolno izvedenih stopnic. Ureditev zunanjosti in pomožnih prostorov je preprosta. Navezuje se na obstoječi objekt, vendar mu hkrati zagotavlja avtonomnost. Ogrevanje je s toplotno črpalko zrak-voda. Objekt ima vgrajeno prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka. Odpadne vode se prečiščujejo z malo čistilno napravo. Meteorna voda s strehe se zbira v zbiralniku deževnice.
Energijska sanacija starega vrtca na Vrhniki, ki predstavlja primer dobre prakse na področju prenove spomeniško zavarovanih stavb. Ker je stavba spomeniško zaščitena, posegi na zunanji strani ovoja niso bili dopusti. Kljub temu je občini Vrhnika uspelo pridobiti subvencijo Eko sklada, saj je vrtec z zahtevanimi investicijskimi ukrepi dosegel povprečno toplotno prehodnost neprosojnega dela ovoja stavbe U ≤ 0,25 W/m2K in je s tem kandidiral v nizkoenergijskem tehnološkem razredu.
Kristalna palača predstavlja nov mejnik v arhitekturi poslovnih objektov v regiji. Najvišja stavba v Sloveniji presega dimenzijske kriterije s sinergičnim prepletom premišljene umestitve v prostor, elegantnega oblikovanja in naprednih tehnoloških rešitev. Visoki standardi uporabniške izkušnje prostora so doseženi z združevanjem različnih namembnosti v popolno infrastrukturo udobja. Energetsko učinkovite rešitve fasadnega plašča, hladilnega sistema ter oblikovno prepričljiva aplikacija sončne elektrarne, ki definira pojem investicijsko aktivnega arhitekturnega elementa, vzpostavljajo odgovoren odnos do okolja. Javna zelena terasa nad nakupovalno galerijo in vodna zavesa, ki je integrirana v fasado, vpeljujeta naravne elemente v območje intenzivne zazidave. S parkovno ureditvijo javno dostopne strehe pa Kristalna palača vrača prostor, ki ga s pozidavo zasede v parterju. Njena arhitekturna zasnova omogoča intenziven pretok poslovnih, trgovskih in storitvenih programov in tako učinkovito naveže elitne poslovne vsebine na javni prostor BTC City-ja.
Opečnata hiša je bila zgrajena leta 2009. Stavbno pohištvo ima troslojno, zimski vrt pa je izveden z dvoslojno zasteklitvijo. Vgrajeno je monovalentno ogrevanje s toplotno črpalko in poteka preko talnega ogrevanja, kjer so cevi v samorazlivnem tlaku (vrhni sloj: laminat, granit). Delež obnovljivih virov energije za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode je 69%. Z upoštevanjem deleža obnovljivih virov energije za proizvodnjo električne energije v Sloveniji pa 79%.
- Page 1
- ››
Za vsebino te spletne strani so odgovorni izključno njeni avtorji. Stališča, navedena na tej spletni strani, niso nujno enaka stališčem Evropske komisije. Evropska komisija ne prevzema odgovornosti za posledice, ki bi nastale zaradi uporabe informacij, zapisanih na tej spletni strani. Če ni navedeno drugače, so avtorske pravice za tekstovno in grafično vsebino spletne strani last izdajatelja.